Powered by
Zemljepisna imena v potopisu Alme M. Karlin opravljajo različne funkcije. V naslo‑ vih in podnaslovih služijo kot kažipoti in orientacijske točke za zemljepisne entitete; v besedilu so sredstvo identifikacije, kar se izraža na več načinov. Objektivno ali subjektivno‑doživljajsko povezujejo zemljepisne entitete z osebno noto, pojavljajo pa se tudi kot prevodi ali sestavine parafraz, pri čemer so odločilni naslednji kriteriji: avtoričin stil pisanja, komunikacijski cilji, relevantnost pomena občih imen kot delov zemljepisnih imen v določenih odlomkih besedila in vloga Karlinove kot posrednice med tujimi poimenovanji in recepcijo besedila. Zemljepisna imena so v potopisu tudi referenčne točke v primerjavah in metaforah. Skoraj vse primerjave temeljijo na korelaciji med zemljepisnimi entitetami, ki jih Karlinova obiskuje, in zemljepisnimi entitetami v Evropi. Vsebujejo lahko tudi komentarje – z njimi avtorica zemljepisna imena vključuje v lastna opazovanja, razmišljanja in čustvene reakcije na svet, ki ga odkriva. Je opazovalka, vendar se v opažanjih izraža tudi o sebi. Zemljepisna imena v potopisu Karlinove odslikavajo takratno rabo eksonimov in endonimov. Besedilo je napisala v svojem prvem jeziku (nemščini), pestra raba zemljepisnih imen pa kaže na jezikovno raznolikost in opozarja na načine, kako se ta skupina lastnih imen vključuje v jezikovno rabo.