Prvi del obsega šest filozofskih razprav, v katerih ima osrednjo vlogo nek modalni argument, pravilo ali sklepanje. Razprave obravnavajo modalno logiko, večvrednostne logike, kombinacijo epistemskih načel in modalne logike, deontično logiko in logiko protidejstvenih pogojnikov. Delo obravnava argumente za fatalizem in logični determinizem, modalni argument za nezdružljivost svobode in determinizma, Fitchev paradoks znanja in problem moralnih dilem. Osrednja nit je obravnava modalnih sklepanj, na katerih temeljijo sklepi o takšni ali drugačni neogibnosti. V drugem delu, uvodu v modalno logiko, avtor sledi klasični shemi: modalna logika (aksiomatski sistem) in potem semantika možnih svetov, vendar jo obogati z logično-filozofsko obravnavo spornih tez (»paradoksov«) in smiselno povezuje z razpravami v prvem delu knjige. Avtor podrobno in didaktično jasno pojasni zvezo med modalnimi tezami in pogoji na Kripkejevih okvirih (relacijo dostopnosti), ki vodi do različnih sistemov modalne logike. Obravnava tudi problematične logične teze (deontična logika, protidejstveniki) in pri vseh nakaže svoje rešitve.