Powered by
Pogojno izhodišče moderne stilistike je najvišja stopnja jezikovne kompetence na vseh jezikovnih ravninah (oblikoslovje, skladnja, pomenoslovje, pragmatika, besediloslovje). Stilna analiza zahteva upoštevanje in kompleksno povezovanje jezikovnih védenj na vseh teh ravninah in njihovo umeščanje v širši kognitivni kontekst, saj je le tako možna rekonstrukcija besedilnega smisla. Prispevek predstavlja izbor metod s (široko razumljenega) področja kognitivne stilistike ter izpostavi njihovo uporabnost pri kompleksni stilni analizi, besedilni interpretaciji in tudi pri poučevanju kreativnega pisanja na visokošolski stopnji izobraževanja. Predstavljeni kognitivni pristop kombinira metode s sledečih področij: kognitivna poetika, kognitivna hermenevtika in kognitivna stilistika (v skladu s t. i. bazno analizo po P. Tepeju (2007) je posebej poudarjena vloga čustev pri procesu zaznavanja), teorija kognitivne metafore in teorija konceptualnega »blendinga«. Kombinacija naštetih metod, ki je hkrati »blend« kognitivnih in afektivnih metod, lahko študentom pomaga pri prehodu od kreativne interpretacije h kreativni produkciji besedil.